nedelja, 3. julij 2016

Hepi brzdej mi agejn

Spet sem eno leto starejši.
Po jutranjih ritualih odveslamo naprej proti severu. Vreme kičasto, pokrajina pa še bolj.
Na otoku Aspöja smo nameravali spiti kakšno kavo ali kaj bolj hladnega, pa nismo našli nič.
Tako da smo se izkrcali na majhnem otočku pred vasico in si skuhali kosilo.
No skuhala sta ga tokrat Håkon in Irena, na meniju pa je bil Chilli Con Carne.
Suha hrana iz vrečke. Preliješ z vročo vodo, počakaš 10 minut in voila.
Te vrečke uporablja tudi norveška vojska, kjer dela Håkon, kot zdravnik.
Za sladico po kosilu je poskrbela Irena.
Irena ima v čolnu takšno "Sport Billy" hladilno torbo.
Iz nje vlači same dobrote. Nam pa ni jasno kako jo je spravila v kajak.
Bomo morali še mi razmislit o čem podobnem za v prihodnje.
Po krajšem počitku nadaljujemo v rahlo dinamičnih razmerah proti otoku Marön, kjer nameravamo prespati.
Najdemo lep globok zalivček spet s prekrasnim razgledom na zahajajoče sonce.
Že drugič danes nas z večerjo razvajata Irena in Håkon. Prvi hod, mešana solata z avokadom, zaključili pa smo z melono kot desertom. Vmes pa nazdravili s kozarčkom rdečega s Portugalske.
Posedanje na obali se je nadaljevalo ob poslušanju slovenskih in norveških šlagerjev, do zgodnjih jutranjih ur, ko je sonce že vzhajalo na nebu, čeprav ni niti prav zašlo.
















3 komentarji:

  1. Vidim da vam ni blo samo težko, saj ste meli tut fotelje zraven ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Lepo se imate,naj bo tako tudi naprej in seveda vse najboljše za rd
    pozdrav

    OdgovoriIzbriši
  3. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši